| |
|
2 0 1 9
|
|
|
|
Prehod
Merkurja preko Sonca 11.11.2019 - pogled nad Ptujem |
|
|
Igra med
svetlobo in senco ob gibanju Sonca in Merkurja po našem nebu
nam bo po dobrih treh letih prinesla zanimiv astronomski
pojav ponovni prehod planeta Merkurja preko Sonca,
11.11. 2019.
|
|
13:35
začetek prehoda Merkurja preko Sonca –
azimut Sonca 209° (rektascentija 15h 4m 21s)
višina Sonca 21° (deklinacija -17° 20'), Merkur
vstopi malo pod sredinskim delom Sončeve ploskve
pred Sonce.
16:19 maksimalna faza
–
azimut Sonca 243°
(rektascenzija 15h 4m 49s) , višina Sonca 1°
(deklinacija -17° 22'), Merkur se nahaja v
srednjem delu Sončeve ploskve.
16:29 zahod Sonca azimut 245°
(rektascenzija 15h 4m 51s) |
|
Varno opazovanje
prehoda Merkurja
Sonce je daleč najsvetlejše nebesno telo. Tako je svetlo, da
ne smemo gledati neposredno vanj, saj si lahko trajno
poškodujemo vid.
Zato si moramo oči
zavarovati z mylar folijo, očali, ali varilskimi
stekli.
Več:
Spika
|
Orbita Merkurja.
Naklon tira na ekliptiko je
7°. Merkur bo sredi oktobra
2019 v
vzhodni (24°)
elongaciji s Soncem. |
|
|
Prehod bo viden le s
teleskopom s filtrom za varno opazovanje Sonca
saj bo
Merkur
(0,0027°)
ob prehodu
navidezno 194
krat manjši kot
Sonce
(0,538°).
Ločljivost človeškega očesa pa je okrog
ene
ločnih minute (0,02°).
Premer Merkurja je 4880 km, od Zemlje bo 11.11.2019 odaljen
101,1 miljona km (0,676 a.e..). Sonce ima premer 1391000
km in bo od Zemlje odaljeno 148,1 miliona km (0,99 a.e.) |
 |
Prehod Merkurja preko Sonca je neke vrste
"kolobarjasti Sončni mrk" pri katerem se na isti premici
znajdejo Sonce, Merkur in Zemlja. (več
o nastanku mrka). Gledano iz Zemlje se Merkur postavi
pred Sonce (spodnja
konjunkcija) in tako zakrije del svetlobe iz Sonca. Ker
pa je Merkur bolj oddaljen kot Luna in ker je sorazmerno
majhen ne prekrije Sončeve ploskve, tako kot Luna.
Kdaj bodo naslednji prehodi?
Prehod Merkurja preko Sonca na približno isti dan se ponovi
na vsakih 46 let. V 46 letnem ciklu pride do 6 prehodov. Od
tega 2 v
maju (padni
vozel) in 4. v
novembru (dvižni vozel.) |
|
cikel 46 let |
9,5 let |
3,5 let |
13 let |
7
let |
9,5 let |
3,5 let |
|
8.11.2006 |
9.5.2016 |
11.11.2019 |
13.11.2032 |
7.11.2039 |
7.5.2049 |
9.11.2052 |
|
|
vir:
Astronomski krožek gimnazije Šentvid in
NakedEyePlanets.com ter
Spika in
NASA |
| |
| |
|
2 0 1 6
|
|
|
|
Super
Luna - 14. november 2016 - po 68. letih najbližje Zemlji |
 |
|
Superluna 14.11.2014 iz Krčevine pri Vurbergu |
|
Super polna Luna 14.11.2016
V letu 2016 je Luna
najbližje Zemlji 14.11.2016 ob 12.22 uri, ko je oddaljena le
356511 km
(kalkulator Luninih perigejev). Luna je bila zadnjč tako
blizu Zemlje pred 68. leti (26.1.1948 - 356462 km).
Naslednjič bo Luna tako blizu Zemlje čez 18. let (25.11.2034
- 356447 km). Polna Luna tega dne nastopi ob 14:52 uri, kar
je zelo blizu času, ko je v
perigeju. To ima za posledico, da je videti
14% večja, kot običajno in 30% svetlejša (Vir:
Supermoon) Najboljši čas za opazovanje Super polne Lune
je takoj po Luninem vzhodu. Luna 14.11.2016
vzide ob 16:51 uri. Navidezni premer Lune ob 17:15, ko
bo 3° nad severovzhodnim (azimut = 73°) obzorjem je 33,5
ločne munute.
vir:
Heaves Above
|
|
|
Lunin
mrk (polsenčni) - 16. september 2016 |
 |
|
16.9.2016
bo iz naših krajev viden polsenčni
Lunin mrk. Vzhod lune ob
19:07 na vzhodu (96°). Maksimalna faza ob 20.54, ko
bo Luna 17° nad obzorjem na jugovzhodu (115°).
Luna bo izstopila iz Zemljine polsence ob 22:54, ko
se bo nahajala 33° nad obzorjem na jugovzhodu (142°).
vir:.Timeanddate.com
Več o mrkih vidnih nad
Mariborom
TUKAJ
|
|
|
Mars-Saturn-Antares
v vrsti - 24. avgust 2016 |
 |
|
24.8.2016 ob 20:30 smo lahko s
prostim očesom nad jugozahodnem obzorju opazovali v
vrsto postavljene (vsi na istem azimutu in sicer na
198°):
- planeta Saturn (višina = 21°) in Mars
(višina = 17°)
- ter zvezdo Antares (višina =
15°), ki je najsvetlejša zvezda v ozvezdju
Škorpijona. Zvezdo Antares ni teško najti saj leži
manj kot 5° od ekliptike.
.
vir:.Spika
|
|
|
Prehod
Merkurja preko Sonca - opazovanje iz gradu Ptuj, 9.5.2016 |
|
|
Igra med
svetlobo in senco ob gibanju Sonca in Merkurja po našem nebu
nam bo po dobrih devetih letih prinesla zanimiv astronomski
pojav ponovni prehod planeta Merkurja preko Sonca,
zato vas skupina za astronomijo Kasiopeja, ki deluje znotraj
Mednarodnega policijskega združenja IPA RK Štajerka,
9. maja 2016
med 13 in
20 uro vabi na spodnje
grajsko dvorišče na grad Ptuj, da si ga skupaj
ogledamo. |
|
13:12
začetek prehoda Merkurja preko Sonca –
azimut Sonca 189°, višina
Sonca 61°, Merkur vstopi v sredinski del Sončeve
ploskve.
16:55 maksimalna faza
–
azimut Sonca 261° ,
višina Sonca 33°, Merkur se nahaja v spodnjem
delu Sončeve ploskve.
20:16 zahod Sonca azimut 296° |
 |
Ptuj, Na gradu 1
Lat = 46,4208 N
Lon = 15,8678
E |
|
Varno opazovanje
prehoda Merkurja
Sonce je daleč najsvetlejše nebesno telo. Tako je svetlo, da
ne smemo gledati neposredno vanj, saj si lahko trajno
poškodujemo vid.
Zato si moramo oči
zavarovati z mylar folijo, očali, ali varilskimi
stekli.
Več:
Spika
|
Orbita Merkurja.
Naklon tira na ekliptiko je
7°. Merkur bo sredi aprila v
vzhodni (20°)
elongaciji s Soncem. |
|
|
Prehod bo viden le s
teleskopom s filtrom za varno opazovanje Sonca
saj bo
Merkur
(0,003°)
ob prehodu
navidezno 158
krat manjši kot
Sonce
(0,5°).
Ločljivost človeškega očesa pa je okrog
ene
ločnih minute (0,02°). |
|
|
Prehod Merkurja preko Sonca je neke vrste
"kolobarjasti Sončni mrk" pri katerem se na isti premici
znajdejo Sonce, Merkur in Zemlja. (več
o nastanku mrka). Gledano iz Zemlje se Merkur postavi
pred Sonce (spodnja
konjunkcija) in tako zakrije del svetlobe iz Sonca. Ker
pa je Merkur bolj oddaljen kot Luna in ker je sorazmerno
majhen ne prekrije Sončeve ploskve, tako kot Luna.
Kdaj bodo naslednji prehodi?
Prehod Merkurja preko Sonca na približno isti dan se ponovi
na vsakih 46 let. V 46 letnem ciklu pride do 6 prehodov. Od
tega 2 v
maju (padni
vozel) in 4. v
novembru (dvižni vozel.) |
|
cikel 46 let |
9,5 let |
3,5 let |
13 let |
7
let |
9,5 let |
3,5 let |
|
8.11.2006 |
9.5.2016 |
11.11.2019 |
13.11.2032 |
7.11.2039 |
7.5.2049 |
9.11.2052 |
|
|
vir:
Astronomski krožek gimnazije Šentvid in
NakedEyePlanets.com ter
Spika in
NASA |
| |
|
Od
konca januarja in do sredine februarja 2016 vidnih kar 5
planetov |
 |
| |
|
na vrh stranii
|
|
2
0 1 5 |
|
Super
Luna in popolni Lunin mrk - 28. septembra 2015 |
|
|
|
Meteorski
roj Perzeidov - 12. avgust 2015 |
 |
 |
12.8.2015 smo opazovali meteorski roj
Perzeidov (poimenovan po ozvezdju Perzej). Roj se
lahko opazuje s prostim očesom vsako leto od 17.
julija do 24. avgusta. Največ utrinkov opazimo 12.
avgusta po 23. uri. Ob temni noči, kot je bila
letošnja, saj je bila Luna tokrat v mlaju, je bilo
videti čez 40 utrinkov na uro. Nekoč so meteorskemu
roju Perzeidov rekli "Solze svetega Lovrenca".
vir:.Wikipedia
|
|
|
|
KONJUNKCIJA PLANETOV
VENERE
IN
JUPITRA |
Konjunkcija
je astronomski
pojav, ko imata dve nebesni telesi približno enako lego,
gledano z Zemlje |
 |
 |
|
Konjukciji planetov Venere in
Jupitra iz 29.6.2015 in
25.10.2015. Naslednja bo
22.1.2019 ob 16 uri. |
 |
 |
|
|
Delni
Sončni mrk - 20. marec 2015 |
 |
 |
V Slatini (okolici Ptuja) smo
opazovali delni Sončni mrk. Ob
največji stopnji
mrka ob 10:42 je bilo
zakritega 66,8
%
Sončevega premera
oziroma 59,4
%
njegovega površja
(vir:
NASA in
Spika).
Več o Sončnem mrku
TUKAJ |
|
| |
|
na vrh stranii
|
|
2
0 1 4 |
|
|
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| Superluna
10.8.2014 iz Krčevine pri Vurbergu |
|
Super polna Luna 10.8.2014 in meteorski
roj Perzeidov
V letu 2014 je Luna
najbližje Zemlji 10.8.2014 ob 17.44 uri, ko je oddaljena le
356896 km
(kalkulator Luninih perigejev). Polna Luna tega dne
nastopi ob 20:09 uri, kar je zelo blizu času, ko je v
perigeju. To ima za posledico, da je videti 13% večja,
kot običajno in 30% svetlejša (Vir:
Supermoon) Najboljši čas za opazovanje super polne Lune
je takoj po Luninem vzhodu. Luna 10.8.2014
vzide ob 19:44 uri. Naslednja "Super polna" Luna bo
28.9.2015.
Prav tako je viden še en zanimiv astronoski pojav. To je
meteorski roj
Perzeidov (cca 100 utrinkov na uro) v ozvezdju Perzej.
Ozvedje
Perzej (Perseus - pomagajte s spodnjo zvezdno karto)
13.8.2014 ob 22.00 uri najdete na severo-severo vzhodu (NNE)
malo nad obzorjem pod Kasiopejo. Prezej se pomika proti
vzhodu-severu-vzhodu (ENE).
|
|
|
 |
Pogled na planet Jupiter skozi daljnogled
Vsi,
ki nas zanima nočno nebo nimamo teleskopa, pa nič zato.
Planet Jupiter lahko vidimo kar s prostim očesom. Če pa
uporabimo navaden daljnogled pa že vidimo zraven Jupitra še
njegove štiri lune (21.1.2014 ob 22:40 uri je bila levo od
Jupitra Evropa, desno pa Io, Ganimed in Kalisto). Jupiter
najdete v ozvezdju Dvojčka. Pa jasno nebo vam želimo.
|
| |
| |
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
| |
