<=Nazaj  
 

KALKUATOR ZA IZRAČUN ČASA LUNINIH MEN, TER SONČNIH IN LUNINIH MRKOV

 
                              
 
Kalkulator  za izračun mrkov in Luninih men Izračunajte jih
   Lune mene - so astronomski pojav  -  več o tem =>;
Sončni in Lunin mrki - so astronomski pojav - več o tem =>;

Mednarodni zapis časa-ISO 8601 za Slovenijo - več o tem=>

 
       
 

Navodilo za uporabo kalukatorja: Vpišite v okence "Leto: ..... " za katerega želite izračunati čas Luninih men ter dneve Sončnih in Luninih mrkov in kliknite na gumb "izracunaj". Če želite izračunani Sončne in Lunine mrke, ter Lunine mene za obdobje pred našim štetjem, potem pred izbrano leto napišite minus (npr. -102) in kliknite na gumb "izracunaj". Nato si spodaj poglejte rezultate in razlago teh astronomskih pojavov.

 
     
 

 Kalkulator za "Leto :
 

 
                             
 

      Animacija, ki kaže kako pride do Luninih men   

 Animacija, ki kaže kako pride do Sončnega in Luninega  mrka  
     
     
 

Sinodski mesec Lune povprečno traja 29,531 dni (od 29,27 do 29,83). Gre za časovno obdobje med dvema Mlajema. Luna nima lastne svetlobe, ampak le odbija svetlobo.

MLAJ: Osvetljena stran Lune je obrnjena vstran od Zemlje. To pomeni, da so Sonce - Luna - Zemlja, poravnani v liniji (pod kotom), ter da se Luna nahaja med Soncem in Zemljo. Luna izgleda zelo temna in je skoraj ne moremo prepoznati na nebu, kar nazorno prikazuje animacija.

PRVI KRAJEC: Desna stran Lune je osvetljena, leva pa je temna. Kot med Soncem in Luno, glede na Zemljo je točno 90°

POLNA LUNA: Osvetljen del Lune je v celoti obrnjen proti Zemlji. To pomeni, da so Sonce - Luna - Zemlja, ponovno poravnani v liniji (pod kotom 180°), le da se tokrat Zemlja nahaja med Luno in Soncem. Celotna površina Lune je svetla, saj cela odseva Sončno svetlobo proti Zemlji, kar nazorno prikazuje animacija.

ZADNJI KRAJEC: Leva stran Lune je osvetljena, desna pa je temna. Kot med Soncem in Luno, glede na Zemljo je točno 270°

 

SOČNI MRK: Ta mrk lahko nastopi le ob Mlaju, ko so Sonce - Luna - Zemlja, poravnani v liniji. Gledano iz Zemlje se Luna postavi pred Sonce in tako zakrije svetlobo iz Sonca. Če bi bila ekliptika in tir Lune v isti ravnini bi se to zgodilo ob vsakem Mlaju,  ker pa je Lunin tir glede na ekliptiko nagnjen za 5° (stopinj) je ta  nebesni pojav dokaj redek. Sončni mrk se tako lahko  zgodi samo v točkah, kjer Lunin tir seka, ali je zelo blizu ravnine po kateri kroži Zemlja okoli Sonca (ekliptika).Te točke imenujemo VOZLI. Iz zgornje animacije vidimo le dve taki točki (dvižni in padni vozel). Ločimo POPOLNE mrke, pri katerih Luna zakrije celotno Sončevo ploskev, DELNE mrke, pri katerih je zakrit le del Sončeve ploskve in KOLOBARJASTE mrke, pri katerih Luna zakrije le srednji del Sončeve ploskve. Do slednjega pride, ker se razdalja med Soncem, Zemljo in Luno spreminjajo med letom.

 

 
 

  MEDNARODNI ZAPIS ČASA

.
   
   RAZLAGA zapisa časa za SLOVENIJO (standard ISO 8601)
- zaporedno število let po Gregorijanskem koledarju (ISO 8601)
- ime zaporednega dneva v tednu
(1. dan v tednu = nedelja (dan imenovan po Soncu, ang. Sunday), 2. dan = ponedeljek (po Luni), 3. dan = torek (po Marsu), 4. dan = sreda (po Merkurju), 5. dan = četrtek (po Jupiterju), 6. dan = petek (po Veneri), 7. zadnji dan v tednu = sobota (po Saturnu)
- ime meseca v letu
- zaporedno število dneva v mesecu
- ura: minuta : sekunda
- UTC+1 (srednjeevropski čas) UTC+2 (srednjeevropski poletni čas)
  UTC - koordinirani čas (Universal Time Coordinated) - razlika med UTC in UTC+1 je 1 ura, med UTC in UTC+2 pa 2 uri. (UTC uporablja se  tudi zapis GMT, GMT+1, GMT+2,..)
 

LUNIN MRK: Ta mrk lahko nastopi le ob Polni Luni, ko so Sonce - Luna - Zemlja, poravnani v liniji. Zemlja se  postavi med Luno in Sonce ob vozlih. Če se to zgodi, se od dela ali celote Lune ne  more odbijati  svetloba, zato ker je v senci Zemlje in tako Luna postane nevidna. Vseeno pa se nekaj lomljene svetlobe odbije preko Zemljinega ozračja  na Luno. Večino modre svetlobe se razprši in večinoma ostane samo še rdeča, zato se Luna sveti v barvnih odtenkih. Pri tem je barva Lune odvisna od trenutnih lastnosti Zemeljske atmosfere, dejavnosti Sonca ter razdalje med Zemljo in Luno. Ločimo POPOLNE, DELNE in POLSENČNE. Do polsenčnega Luninega mrka pride, ko Luna zaide v Zemljino polsenco in se sence sploh ne dotakne. Sij Lune se le malo zmanjša, zato mrka neizkušeni opazovalec sploh ne more opaziti

 
     
  Zanimive povezave in viri: sončni mrk, lunin mrk, ISO-8601, Sumanas, Inc, simulator Luninih men, YouTube , Eclipse , Maribor  
     
   

Track Sites
Stats Counter
od 11. decembra 2011 naprej

free hit counter
blog counter
od 3. aprila 2015 naprej


od 27. septembera 2014 naprej

 
 

 na vrh strani